Tokrat bom pisal o zanimivi temi, ki je obsežno področje, a v nekem trenutku pride v ospredje praktično v vsakem projektu. Osredotočil se bom na skaliranje in na to, kako doseči pravo ravnovesje pri vodenju projektov, ki vodi do boljših rezultatov in ne do kaosa.
Znano je, da dodajanje več ljudi k istemu problemu ne olajša reševanja. Če pa lahko najdete način, kako z rastjo postati učinkovitejši, je to skaliranje.
Skaliranje v praksi
Ko se podjetje loti novega projekta, mora na določeni stopnji začeti skalirati. Če se obseg nalog znatno poveča in ekipa se z njimi ne more več spoprijeti, je čas za naslednji korak. Na tej stopnji vodja začne najti rešitev na način, da najame nove ljudi ali jih prerazporedi v projekt, kar je smiselno. Vendar je to učinkovito le do določene točke, saj se prej ali slej začnejo oblikovati ozka grla, zaradi česar masa dodatnega dela ne pomaga več.

Koliko delavcev lahko najučinkoviteje in najhitreje zgradi hišo?
Za boljše razumevanje bom uporabil primer gradnje hiše, ki si jo je mogoče dobro predstavljati. Na primer, če se odločimo, da želimo zgraditi celotno hišo s pomočjo petih ljudi, bo to pogojno izvedljivo, vendar bo postopek zelo dolgotrajen. Če potegnemo vzporednico z zgoraj omenjenim poslovnim projektom, bi se na tej točki odločili, da v projekt gradnje hiše vključimo več ljudi.
Če sorazmerno povečamo ekipo in dovolimo zaposlenim, da vsak opravi svoje delo, potem nimamo težav. Če pa bi želeli projekt zelo pospešiti in se odločili, da bo hišo zgradilo 70 ljudi, bi naleteli na nesorazmerje. Bilo bi veliko ozkih grl, saj ne bi imeli dovolj mešalnikov, materiala in različne ekipe ne bi mogle opraviti dela naenkrat, ki morajo na primer slediti drug drugemu v določenem zaporedju.
Enako se dogaja s projekti, zato je ključnega pomena, da k skaliranju pristopimo premišljeno, preudarno in ne pozabimo na fazo konsolidacije, ki pomaga odpraviti ozka grla.
Vsi segmenti morajo rasti, ne samo en
Pri projektih je ključnega pomena, da pametno prilagodimo vse segmente in ne samo povečamo število ljudi, odgovornih za projekt. Pri razvoju programske opreme je na primer okolje običajno pripravljeno za omejeno število ljudi. Na primer, štiri osebe ne morejo hkrati napisati iste kode ali opraviti nekaj funkcionalnosti hkrati, saj ni vzpostavljene ustrezne infrastrukture, ki bi jo podpirala. To je podobno temu, da bi imeli dva mešalnika na gradbišču pri gradnji hiše, 10 ljudi pa bi čakalo, da jo hkrati uporabljajo.
Dobra praksa na easy.bi
Pri easy.bi takšne izzive rešujemo večinoma z dobro organizacijo in izkušnjami o optimalnem upravljanju velikih projektov. Vzpostavili smo tudi takšno infrastrukturo, znotraj katere imamo profesionalno pozicionirana orodja za razvoj, da se lahko do določene točke povečamo z več ljudmi. Kljub temu ves čas iščemo ravnovesje in uporabljamo najpomembnejši ključ — konsolidacijsko fazo, ki optimizira projekt, odpravlja ozka grla s človeškega in tehnološkega vidika ter ustvarja optimalne smernice za nadaljevanje dela.